Potepaj se z mano!

Valencia – mesto neskončne sproščenosti

Pozdravčeeeeek,

kot obljubljeno, je napočil čas, da vam razkrijem moje kratko potepanje po Valenciji!

Tehnični podatki:
– Letalo Trst – Valencia – Trst = 40€
– Hostel Indigo 4 nočitve = 55€
– celotni budget = 200€
– čas potovanja: 5 dni

Vamoooos amigoss! 🙂
Odločitev za Valencijo je padla zelo, zelo spontano. S kolegico sva debatirali o mojem seznamčku, pogledali ponudbo letalskih kart, ugotovili da so NOROOO poceni, se spogledali in BAAAM, karte so bile rezervirane! V Valencijo sva se odpravili 14.5.2012  in po dvo urni zamudi leta (čeprav se Ryanair z največjim ponosom pohvali, da je 90% letov točnih), sva se vkrcali na letalo in odleteli sončni Španiji naproti.
V večernih urah sva prispeli na letališče v Valenciji in se odpravili najinemu hostlu nasproti… – kje točno sploh je najin hostel?  Na letališču povprašava strička Googla, ki nama žal ni znal posredovati točnih podatkov, tako da sva se napotili kar do informacij in sedli na linijo 5, ki naju je pripeljala do hostla. Po check-inu se nama je ‘zaluštalo’ španskega piva, zato sva se odločili, da poiščeva najbližji lokal. Poglej ga zlomka, ura 23.oo, v centru Valencije pa vse zaprtoo!! Kakooo, kje so La loca hente pa too?!? Krenili sva še globlje med ulice in…se izgubili! Potrebovali sva dobri dve uri, prehojenih ?°%$ kilometrov, pico in pomoč prijaznega Kitajca, da sva našli pot nazaj v hostel – brez piva (a na srečo ga imajo v hostlu v avtomatu) 🙂


Zjutraj sva se odpravili na potep po mestu in ogled nekaterih znamenitosti (Valencija je prečudovito mesto, resnično). Vse se nama je zdelo nekako znano (le zakaj) 🙂
Ponovno sva prehodili celotni center Valencije, potepali sva se kar cel dan, hodili kot je zapihal veter, se obvezno parkrat izgubili, za nagrado pa sva si privoščili morsko paello in San Miguela pod zadnjimi žarki sončka.
Drugi dan je bil namenjen meni in mojemu seznamčku. Odpravili sva se v City Of Arts and Science, kjer je tudi največji akvarij v Evropi in z njim kljukica na mojem seznamu 🙂


Odpravili sva se kar peš, čeprav je bilo za prehoditi kar nekaj km, a iz centra do tja vodi čudovit park, ki so ga zgradili tako, da so izsušili reko, in v njeni strugi postavili prečudovite poti, gozdičke, fontane… NEVERJETNO!!! In prav tako je neverjetno Mesto umetnosti in znanosti. Moderne stavbe, prečudovitih oblik, obdane z vodo – zastal mi je dih! In imela sem resne težave s tem, kako naj vse to spravim v moj fotoaparat, ker je resnično osupljivo! Akvarij Oceanografic pa je tudi unikat! Notri lahko vidite vse, od morskih psov do pingvinov, kitov, flamingotov, tisoč in eno ribico…da ne govorim o predstavi z delfini! Bilo je čudovito! Ravno tam, sem se odločila, da seznamu dodam novo točko, in sicer plavanje z delfini 🙂 Waaaaaw!!


Pa je bil kmalu zaključen še en dan v Valenciji.

Predzadnji dan pa je bil delno namenjen Ani, saj sva se odpravili do stadiona Mestalla, kjer domujejo Valencija CF, a je bil na žalost ravno ta dan zaprt! Zato sva se usedli na klopco med domačine, si privoščili jagode, čokolado, kavo, pivo… in se po vsem tem končno soočili z dejstvom, da pa bova danes morali poiskati avtobus do plaže, kajti pešačenje ni opcija. Ugotovili sva, da imava postajo pred nosom. Na avtobusu sva poklepetali s prijazno Kanadčanko in kmalu pred sabo zagledali ogromnoooo plažo. Namestili sva se pod senčnik, in odhiteli v morje…ampak samo do kolen! 🙂 Voda je bila namreč kakšno stopinjo prehladna, pa še zunaj je pihal veter, tako da raje ne. Sledil je Anin klepet z atom Bolgarom (Špela ne priča srbohrvatski sploh) in ko smo se končno naveličali peščenih viharjev in mivke all-over, sva se odpravili na – PIVO, kaj pa drugega 🙂 Malo sva poklepetali s Finsko turistko, si ogledali pristanišče in se napotili proti hostlu, še prej pa se ustavili na tapasih, pivcu in malibu coli, v družbi najbol simpatičnih in prijaznih natakarjev, kar sem jih kdajkoli videla! Po dveh rundah sva se odpravili v hostel, se tam zaklepetali z avstralskim parom in Au-pair Američanko, oblikovali smo Indigo navezo in se odpravili nazaj do prijaznih natakarjev 🙂 In tako sva z nasmehom na obrazu, v odlični družbi preživeli najino zadnjo noč v Valenciji.


Moji vtisi o mestecu:
Norooo, nepozabno, čudovito, sproščeno… Vse mi je bilo super všeč, nimam ene pripombe! V mestu je čudovito vzdušje, z veseljem se izgubiš v njem in odkrivaš, kaj ti imajo ponuditi ulice. Ljudje so…brez besed!! Nisem še spoznala bolj prijaznega naroda, kot so Španci. Sproščeni, nasmejani, znajo uživati v tem, kar jim življenje ponuja, z veseljem pomagajo tujcu, pa če tudi njihova angleščina ni najboljša, se potrudijo po najboljših močeh…neverjetno. V Španijo se bom zagotovo še vrnila, saj mi je vlila nov, sproščen, nezaskrbljen pogled na življenje in moram reči, da so občutki čudoviti!

Poizkusite!! 🙂

Adioooos amigoooss,

S

You Might Also Like

No Comments

Leave a Reply