Potepaj se z mano!

Odjezdimo v petkovo dopoldne

 

 

Moj mlajši bratec je pred kratkim dopolnil 12 let. In ker je danes misija nemogoče otroku kupiti nekaj na blef (ker imajo polne riti vsega), sem ga prosila, naj mi namigne. In njegov odgovor je bil avtomobilček na daljinca. Temu je sledil moj odgovor:
“Sj ti se hecaš ane?!”

Saj ne, da mi je težko kupiti igračo, AMPAAAK, ker vem kako to izgleda (igrača aktualna en teden, potem se pa znajde na kupu z igračami, ki so že doživele svojih 5 minut), se temu raje izognem.
Zato sem malo poscrollala po možgančkih in se spomnila, da mi je moj bratec nekoč omenil, da bi rad imel konja. In kabuum, to je to, gremo jahat!!!

Pobrskala sem po internetu in naletela na kar nekaj konjeniških klubov, v okolici Bleda, vendar pa mi je občutek dejal, naj pokličem Konjeniški klub Vihar (in svojemu občutku zaupam 100%). Določila sem termin, povedala bratu WHAT’S ABOUT TO GO DOWN in otrok je bil navdušen!

DAN D:

Toreeeej…danes zjutraj se navdušeno zbudim…dvignem roleto in spoiler alert – MEGLA!! Napovedano je bilo sonce, ampak NEVER MIND! Nima veze, si mislim, če bi človek gledal na vreme… Skočim v avto, poberem bratca in oddrviva dogodivščini naproti. Vsekakor, se na poti izgubiva (pa ne zato, ker bi bilo kraj težko najti, ampak zgolj zato, ker sem pač to jaz in ker je to pač vprogramirano vame in 100% pričakovano, če se nekam odpravim prvič). pa sva poklicala tetico (ker sem se oborožila s številkami, JUST IN CASE WE GET LOST), ki naju je usmerila na pravo pot
(Zgolj za vašo orientacijo, ranč se nahaja v vasici Zgornji Otok, blizu Radovljice).

Lastnica ranča naju je odpeljala do najinih belih žrebcev… in ker sem jaz ‘izkušena’ (čeprav sem bila na konju točno enkrat v 28 letih), mi je pripadla čast, da bratcu pokažem, kako se stvari streže.

Jahanje Radovljica

Mojemu konju, po imenu Amun, sem dala ‘bodi priden dečko’ trepljaj in se ‘zavihtela’ v sedlo. Nato se je na konja profesionalno zbasal še moj brat (ironično – sama sem imela manjšega žrebca, čeprav naj bi bila ‘izkušena’ in precej večja) in smo šli….kot veter! 🙂 To ravno ne, čeprav je bil moj brat (sem že omenila, da je bil PRVIČ na konju) po 5-ih minutah že skoraj v galopu in njegov konj, Billy the Kid, je bil več kot pripravljen za akcijo. Medtem paaaa….daleč za njim…midva z Amunijem…lagano sportski, po sili najmanjšega odpora, just like we like it! 🙂
Amun je imel malo bolj ‘leni’ dan, a kdo bi mu zameril? 🙂

jahanje radovljica

Po koncu najine ježe, me je bratec prosil naj odprem denarnico in zakupim še kakšno uro, vendar pa so bili konji za ta dan že polno zasedeni, kar mi je, po pravici povedano, rahlo ustrezalo, saj se je moja zadnjica, zadnje minute jahanja, začela že ornk pritoževati nad trdoto sedla 🙂

jahanje radovljica

Lastnica nama je nato razkazala ranč in njenih 9 konjičkov, ki so vsi arabske sorte in en bolj čeden kot drugi!

Izkušnja je bila resnično enkratna in komaj čakam, da jo ponoviva (nagibam se k ježi v snegu, ker je v tem primeru padec s konja bolj mehak – saj ne, da bi se to pogosto dogajalo, but just in case) 🙂
Bratec pa se je že odločil, da odpre šparovc in si privošči 11-urni tečaj jahanja, za pičlih 140€ (mogoče se vam to zdi veliko, ampak verjemite, v jahalnem svetu je ta vsota zanemarljiva).

Toplo vam priporočam obisk, imajo konje za prav vsakega! Lastnica mi je povedala, da je imela na obisku tudi Jockeya, ki je bil več kot navdušen nad ježo z enim izmed žrebcev.

Konjeniški klub vihar

Lastnica ranča

Povezave: http://www.ranc-vihar.si/
                   https://www.facebook.com/ladesiree84

Po ježi se spodobi, da nameniva malo pozornosti še najinim lačnim želodčkom. Zato sva se ustavila še v Radovljici, v restavraciji La Cantina, na Kruhkih! Yummmmy!

Kruhki La Cantina

 

 

 

You Might Also Like

No Comments

Leave a Reply