Potepaj se z mano!

Ko Emšo načne potovalne navade…

 

 

 

Se spomnite, ko smo se kot mladinci vedno čudili in smejali starejšim, ko so s seboj na dopust vedno jemali svoje ‘povštre’ in drugo čudo in nam nikakor ni šlo v glavo, kaj hudiča jim ni jasno, pouštr kot pouštr?!?

Hja, 15+ let kasneje nam zadeva kar naenkrat ni več tako smešna, ali pač?

No, jaz sem sedaj polna razumevanja! 🙂

Ko presežeš magično številko 25, počasi začneš ugotavljati, da old-fashioned, ‘mladostniški’ način potovanja ni več tako zelo preprost…

Če se rahlo zazrete nazaj in primerjate, boste zagotovo ugotovili, da se najdete v kakšni spodaj našteti navadi:

Prva stvar je zagotovo postelja! Sama osebno, ko potujem, najboooolj pogrešam svojo posteljo in pouštr! Zakaj – zato, ker se kar naenkrat, ko zamenjam posteljo, zjutraj prebujam vsa polomljena, vse me boli, ponoči se konstanto zbujam, ker mojim ‘starim’ kostem nikakor ne paše niti ena pozicija… Da ne govorim o pouštru, ki se nikaaaakor noče uskladiti z mojo glavo… Vam je to kaj znano?

Druga stvar, ki se zgodi je, da sam sebe kar naenkrat spominjaš na ‘pšemeke’, katerih navade so se ti nekoč zdele popolnoma absurdne. Veeedno s seboj vzameš toliko (preveč) robe, kolikor je imaš možnost, zgolj zaradi “Nikoli ne veš…” – torej, če potuješ z avijonom, bodo kovčki nabasani do onemoglosti, isto velja za ročno prtljago (ne obstajajo za brezveze filmčki, ki prikazujejo, kako stlačiti štumfe in gate v čevlje ipd), če potuješ z avtom, kar naenkrat karavan ni več dovolj, čeprav se vas je nekoč 5, z vso prtljago, hrano in pijačo, peljalo v majhni Fiestici… Does that ring a bell?

image

Naslednja stvar, ki kaže, da je emšo rahlo načelo vaše potovalne navade – žuranje do onemoglosti, 10 km pešačenje nazaj do hostla, ob 3h ponoči, da bi ja prišparali za taxi – ja ne, pri meni to ni več opcija… če sem iskrena, mislim, da sploh ne bi zdržala do 3h, kaj šele, da bi pešačila 10km – Taxi, please!!

Skupna ležišča? Smrčanje, razne človeške vonjave, deljenje svoje intime z drugimi… Če se le da, bi kar svojo sobico, naj košta, kar hoče! 🙂

Let’s do something craaaazy, pa tudi če si pri tem polomimo roko, nogo – nima veze, YOLO!! Včasih je šlo to skozi brez pomisleka, danes panto izgleda nekako takole: “Hm…kaj pa ČE…pol bo pa treba na bolniško, pa to ne bo lih najbl ušeč šefu, pa izpadek dohodka, pa kdo bo pol ležal 10dni…kaj pa če se raje kar parkiramo na plažo pa se, lagano sportski, sardelcamo?”

Me ne razumete in nimate pojma o čem govorim? Mislite, da sem le še ena zdolgočasena in razvajena?

Lahko vam dam le en nasvet – Uživajte, dokler traja! 🙂 Ko pa se boste enkrat našli v kakšni izmed zgoraj navedenih navad, pa brez panike!! To ne pomeni nič drugega kot to, da ste se le za malenkost postarali 🙂

 

 

You Might Also Like

No Comments

Leave a Reply