Utrinki

Kaj pričakovati …

… ko pričakuješ 🙂

Moji dnevi se vrtijo okoli male štručke, ki nama je bila položena v naročje pred dobrim tednom ❤

Čudovito je biti mama malemu sončku, pa četudi to pomeni, da bo moje raziskovanje kotičkov za krajši čas prekinjeno – bomo vse nadoknadili 🙂

V zameno vam tokrat ponujam mojo nosečniško zgodbico. Prva nosečnost – kaj pravzaprav pričakovati od devetih mesecev, ko zagledaš tisti + na testerju in začetniško navdušenje in jok zamenja skok nazaj v realnost – Wooow, noseča sva, super, kaj pa sedaj?!? 🙂

Niti ena nosečnost ni enaka. Sama sem bila na to, da sem najverjetneje noseča, opozorjena od prijateljice (kdo bi to sploh pričakoval pri najini zgodbi). Mislila sem, da se me loteva viroza, saj sem bila nenormalno brez energije, brez apetita in z rahlo slabostjo. Pa mi reče kolegica – Špela, noseča si!!!

Haha, yeah right, good one!! Umirimo se za trenutek, skočimo v realnost – pač viroza je!

Hja, po šestih testih se je izkazalo, da ima kolegica navsezadnje prav!! Kličem ginekologa, ki me naroči čez 3 mesece. 3 mesece, resnoooo?!? Jaz hočem vedeti JUTRI, da sem dejanskoo noseča!! Pa ‘požavbamo’ 60€, preskočimo vrsto in dobimo POTRDITEV! Juheeeej 🙂

Moj prvi mesec je potekal takole – zjutraj vstanemo, nekaj vržemo vase (pri odpiranju hladilnika zajamemo sapo, da ne zavohamo kaj, kar bi nas popeljalo do stranišča/najbližjega koša) in gremo nenormalno utrujeni nazaj v posteljo, na še eno rundo spanca. Ko se zbudimo in se psihično pripravimo, da se ‘zbašemo’ iz postelje, se po mučni poti do dnevne sobe vržemo na kavč 🙂

Po naravi sem človek, ki je vedno v pogonu, toda prve tri mesece nosečnosti, sem bila bolj kot ne podobna lenivcu, tako da sem že težko prikrila, da se nekaj dogaja z mano. Podvig mi je predstavljalo že pomivanje posode – nadvse utrujajoče, celotna bit se je upirala dejstvu, da bi morala sedeti za računalnikom (ker to je res naporno!). Pač, digni se zemlja, da legnem, druge opcije ni! 🙂 Hvala bogu mi je bilo prizanešeno s slabostjo, vendar pa je to nadomestila kislina in najhujše pri tem je bilo, da se mi je upiral SLADOLEEED!! Nesprejemljivo! 🙂 Porajala se je tudi nepopisljiva želja po marmeladi za zajtrk – tudi če so bila na meniju jajca ali pašteta, na zadnjem kosu kruha je bila obvezno MARMELADA 🙂

Pri 12. tednu sem prvič zagledala najinega fižolčka 😍 Nepopisen občutek!! Nuhalno sva preskočila, ker bi dete obdržala ne glede na rezultat, zato sva denar raje namenila dopustu.

Drugo trimesečje je minilo brez kakšnih posebnosti, razen hitro rastočega trebuščka in prvih brc otročka v 19. tednu (to se čuti nekako tako, kot bi vam v trebuhu pokali mehurčki) – vznemirljiv trenutek! 🙂 V 20. tednu je bila na vrsti morfologija kjer sva izvedela, da v meni raste fantek ❤ Mogoče bi kot preglavico omenila še otrdevanje maternice, ki se je pojavilo v 5. mesecu – gre za otrdevanje trebuha, ki spominja na Braxton-Hicksove popadke. Zadeva sicer lahko predstavlja problem, če se vam začne krajšati maternični vrat, a pri meni na srečo ni prišlo do tega in se je vse dobro izšlo. Tako da, če se vam dogaja kaj takega, na obisk do ginekologa pa kar brez panike! 🙂 Predvsem pa uživajte v drugem trimesečju, ker se bliža najbolj naporni del – zadnje trimesečje 🙂

Sama sem imela sicer precej majhen trebušček, toda že ta je predstavljal cel podvig – umivanje in brisanje nog pod tušem, zavezovanje čevljev – jebeš vezalke, natikači so zakon – zveni znano? Morali bi uvesti tudi nalepko NOSEČKA V AVTU, PUSTI PROSTOR  – cela misija je namreč, ko nekdo parkira direkt zraven tvojega avta, potem se pa zbaši notri s trebuhom, ko ne moreš odpreti vrat na stežaj!! 🙂 Ahhh…pa kobacanje iz posteljee … 😂 Če si še niste umislile kozmetičarke je sedaj zadnji čas, kajti britje nog kmalu ne bo več opcija! 🙂

In vse to se samo še stopnjuje, dokler ne prideš do zadnjega meseca, ko se vsemu skupaj pridruži še nenehno dežuranje na WC-ju (5x/noč obvezno), hoja po stopnicah je kar naenkrat primerljiva z vzponom na Triglav, da ne omenim, da spanec postane nemogoč, saj se prestavljaš iz enega boka na drugega, dokler ti ne paše nobena pozicija več, vsemu temu se pridružijo še kaki krči v nogah … Zadnje dni se na seznamu preglavic znajde še bolečina v sramnih kosteh (meni je to izgledalo tako, kot bi me usekal štrom v medenico, dejansko ti kar zmanjka koraka, NEPRECENLJIVO) 🙂 Ah … pa bolečine v križu, zatekanje nog (to sem na srečo preskočila) in pa trenutek resnice, ko se zaradi trebuha komaj zbašeš v tuškabino …

In ves strah pred rojevanjem, kar naenkrat zamenja ogromna želja po tem, da bi se čimprej znašli v porodni sobi – potem si lahko predstavljate, kako naporni so zadnji dnevi 🙂

Vsekakor pa je bila moja nosečnost kar v redu, se sploh ni za pritoževati in če bo naslednja vsaj približno taka, takoj podpišem za še enega fižolčka 🙂

*Najljubši nosečniški trenutek: Brcanje in premikanje otročka v telesu (kar malo pogrešam) 🙂
*Najljubša hrana v nosečnosti: Marmelada in kruh
*Česa definitivno ne bom pogrešala: Nočnega obiskovanja WC-ja
*Kaj sem v nosečnosti najbolj pogrešala: Spanje na trebuhu 🙂

You Might Also Like

No Comments

Leave a Reply