Potepaj se z mano!

Romantično mestece na vodi

Pozdravček iz tokrat že čistooo vroče Gorenjske!

Ta teden vas bom, z rahlo zamudo, ponovno popeljala skozi eno izmed mojih pohajkovan, in sicer se odpravljamo v kraje, ki so razvpiti, svetovno znani, videni že od skoraj vsakogar… popeljala vas bom v Beneško laguno in njene otočke.

V naši družinici imamo že skoraj tradicijo, da se mami, očim, babi in moja malenkost vsako leto odpravimo na krajši izletek. In tako smo se septembra 2009 z agencijo odpravili v Benetke. V zgodnjih jutranjih urah smo se vkrcali na avtobus in sledilo je kar nekaj ur vožnje  po, meni osebno, prečudoviti Italiji. Odločili smo se, da se z ladjico zapeljemo po Beneški laguni, in se ustavimo še na dveh otočkih.


V daljavi nas je čakal simpatični otok, otok pisanih hiš, otok s poševnim zvonikom, otok znan po čipkah – otok Burano. Meni osebno  je bil ta otok najlepše od celotnih Benetk. Tako preprosto, mirno življenje, ki ga živijo otočani na tej majhni površini, kjer je edino prevozno sredstvo čolnič, s katerim se prevažajo od hiše do hiše – resnično vredno ogleda!

Po tem, ko smo se naužili simpatičnosti otočka Burano, smo z ladjico krenili do nekoliko bolj znanega otoka Murano, ki slovi po celem svetu zaradi muranskega stekla. In ker že slovi po tem, se spodobi ogledati, kako to steklo izdelujejo. Sam postopek pihanja stekla je fenomenalen. Ko človek to vidi na lastne oči, mu je popolnoma jasno, zakaj muranski izdelki dosegajo tako visoke cene. Vsak izdelek je namreč delo človeških rok, in v vsak izdelek je vložena ogromna mera natančnosti, preciznosti, potprežljivosti in pa seveda prakse. Sam postopek je dah jemajoč, toda ko se sprehodiš mimo razstavljenih izdelkov obnemiš (in paziš da česa po nesreči ne prevrneš, saj zadeve niso poceni). Na hitro smo se še sprehodili po otočku, se pomešali s sproščenimi domačini nato pa krenili naprej do glavnih atrakcij Benetk.
Ko se pelješ in se pred teboj odpirajo fenomenalni pogledi na mojstrovine in prečudovit razgled na katedrale, trg…takrat veš, zakaj je mesto tako razvpito kot je, zakaj je tu posneto nešteto filmov in zakaj tu pač ne gre brez ogromne mase ljudi.


Ladjica nas je odložila v bližini glavnega trga, trga Sv. Marka in pa njegove veličastne katedrale (v katero nismo šli, saj je bila vrsta za vstop čisto prevelika). Na trgu so nas obdajale množice ljudi in golobov, ki so tu pač ena večjih atrakcij. Z največjim veseljem smo se izgubili med prečudovite ozke uličice, si privoščili sladoled in se počasi prebili do druge največje atrakcije – mosta Rialto, pod katerim leži največji kanal v Benetkah in ob katerem so postavljeni najdražji hoteli. Sledilo je obvezno slikanje, ki je pravzaprav cel podvig, saj zelo težko prideš do ograje in ujameš celotni Porto Grande za sabo. Seveda ne smem pozabiti mosta vzdihljajev in žalostne zugodbe povezane z njim (jetniki so tu namreč zadnjič videli svetlobo) in pa doževe palače, ki leži nad njim. Ajaa, pa seveda, ena večjih atrakcij Benetk – gondole! Z njimi se, na žalost, nismo popeljali, mogoče se bom kdaj z mojo boljšo polovico 🙂 Je pa kar zanimivo gledati, kako te gondole pilotirajo po kanalih, do kakšnih zastojev pride, ko se v ozkem kanalu dve srečata itd. Mestece je definitivno živahno in vredno ogleda (pa ne pogdite domov brez originalne beneške maske!)

Benetke sem leto kasneje obiskala še s prijateljicami, na poti iz Riminija, in bile so popolnoma enake 🙂 Sicer smo se tokrat sprehodile od železniške postaje Santa Lucia, in kar mi je resnično všeč je, da je z vseh strani označena pot skozi uličice do trga Sv. Marka in pa do Rialta, tako da se človek res težko izgubi. So pa Benetke zagotovo mesto za romantiko. Mislim da je najlepše, če si  vzameš tri dni, tako da se zbudiš v neki sobici sredi teh ozkih uličic, si privoščiš kavico in začutiš utrip mesteca na vse zgodaj zjutraj, ko še ni vrveža ljudi in ko lahko še uživaš v tišini tega prečudovitega mesta na vodi.


Ci vediamo,

S

You Might Also Like

No Comments

Leave a Reply