Potepaj se z mano!

Pešačenja po slovenskih poteh

Pozdravčeeeek!

Najprej opravičilo mojim zvestim bralcem za ponovno enodnevno zamudo!! Se trudim biti čim bolj četrtkova, ampak včasih mi resnično ne znese, sploh pa sedaj ko je zunaj sončeeeek! 🙂

No takole, danes bomo skočili na dva pohoda, in sicer Od Litije do Čateža ter Povežimo soline 2012
Od Litije do Čateža, to je pohod, ki se ga vsako leto udeleži ogromno, ogromno Slovencev. Tej poti se reče tudi Levstikova pot, saj ime izhaja iz njegove knjige Popotovanje od Litije do Čateža. Pot je razdeljena na dve, in sicer južno in severno, med njima pa je kakšen kilometer razlike, drugače pa se prehodi okoli 21 km.
Jaz naj bi se, kot bivša študentka slovenistike, udeležila tega pohoda že par let nazaj, pa me takrat št. 21 ni preveč mikala! Potem naj bi se dve leti kasneje odpravila na pot z mojim najdražjim, pa mi še vedno ni dišalo! 🙂 Oktobra 2011 pa sem si rekla, to je to, čas je prišel, da se soočim z meni neljubo številko. In tako sem se z mami in očimom pridružila ogromni masi ljudi, ki so jo sestavjali ljudje vseh starosti, od majnih otročičkov do sivih panterjev. Začeli smo seveda v Litiji, prepešačili par kilometrov in že nas je čakala prva kontrolna točka, žig v knjižici in marš naprej! Ob poti so nas spremljale dobrote, od čajčka do vina, piškotov in pri vsaki kontrolni točki (ki jih je 6), je bilo kaj za prigrizniti. Na koncu je bila seveda še fešta, pa nagovor župana, nato pa čakanje v vrsti za avtobus, ki nas je popeljal nazaj do Litije.
Moje mnenje o tem pešačenju:
Definitivno zanimiva izkušnja in preizkušnja! Kar mi ni bilo všeč je bila ogromna masa ljudi in pa odštevanje kilometrov do cilja (namreč pri 11 km sem bila že rahlo utrujen, in ko sem videla tablo, na kateri je pisalo še 10 km, me je za trenutek minila volja do vsega!) 🙂 Sem bila pa zelo srečna ko sem stopila zraven table na kateri je pisalo, ŠE 1 KM!! Potem pa kuhanček in zmagoslavje na cilju in ponos, ker mi je uspelo!

Letos, bolj točno 1. aprila, pa smo se odpravili na pohod Povežimo soline, ki pa poteka po slovenski obali, in sicer od Sečoveljskih solin do Strunjanskih. Vsega skupaj 12 km.
Za ta potep smo se odločili na samem začetku pešačenja od Litije do Čateža, ko smo v roko dobili letak za ta pohod in zadeva je bila v sekundi odločena in zapečatena! Tudi tukaj se je jedlo in pilo, pa malo hodilo, pa spet pilo… 🙂 Na pohod se je bilo potrebno predčasno prijaviti in lahko se ga je udeležilo le okoli 700 ljudi, kar je super, ker ni bilo gneče. Ta pot pa mi je bila neverjetno simpatična! Že to, da si ob morju, da je toplo, da ne rečem kaj vse smo pojedli in popili (bakalar, gratinirano polento, kruh z olivami, taka in drugačna vina, ocvrte miške…). Pa tudi 12 km je bilo prehojenih neverjetno hitro. Vmes smo si ogledali še vrt kaktusov (priporočam), pa park forma viva, sprehodili smo se ob portoroški obali, si privoščili pivce na Belem križu,se sprehodili ob vznožju strunjanskega klifa, na koncu pa nas je pričakalo še toplo kosilo – bobiči, in pa vsakega 1l vina ter kila soli. In tako smo obsedeli na plaži, s sončkom na obrazu! Resnično priporočam vsakomur!

Meni je bilo oboje super in definitivno bom v ta post dodala še kakšen pohod, ker je to res taka super izkušnja, ko se družiš z ljudmi, odkrivaš lepote slovenskih poti in se domov vrneš z enim luštnim spominom več!

Pa bon voyage!

S

You Might Also Like

No Comments

Leave a Reply